Zgodovinske znamenitosti

Samo bogata domišljija nam lahko iz ostankov ruševin pričara življenje na gradu, ki je bil dolga stoletja sedež dobrnske gospoščine. Zgrajen je bil pred letom 1257, na griču nad naseljem Lokovina. Grajska gospoda se je v gradu izmenjavala vse do leta 1772, ko je grad močno poškodoval potres in ni bil več varen za bivanje. Po domače ga imenujejo Kačji grad, po nekdanjem lastniku Matiju pl. Gačniku, ki je tam prebival v 17. stoletju.

Dvorec – graščina Novi grad, nekdaj Neuhaus, ima bogato preteklost. Lastnik Franc Ksaver Dienersberg si je v ravnini pod Kačjekom zgradil Novi grad. Dvorec, ki nima posebnega sloga, je obdan z lepim parkom, je pa objekt vreden ogleda. Pred njim stoji antični lev, pripeljan z gradu Ranšperg. V 2. polovici 19. stoletja so dvorcu prizidali stolpiča in dodali leseno okrasje. Po vojni je bila stavba namenjena vojnim sirotam, danes pa je v njej Zavod za usposabljanje in varstvo Dobrna.

Graščino Dobrnica, ki se je nekdaj imenovala Gutenek, so pozidali verjetno v 17. stoletju. Imela je značaj dvorca, ki mu je pripadala tudi manjša posest. Njen prvi znani lastnik je bil leta 1650 Ehrenreich pl. Hohenwart. Sledili so mu Leopold Raumschü s Šeneka in drugi. Leta 1822 jo je kupil tedanji lastnik dobrnske gospoščine in toplic, Kajetan baron pl. Dienersberg. Leta 1851 jo je prevzel Franc Anton grof pl. Kolovrat - Liebsteinsky in jo preuredil v pivovarno, eno najstarejših v Sloveniji. Pozneje so se v Dobrnici še večkrat menjali gospodarji, med obema vojnama pa je bilo tu zdravilišče. Zanimiva je njena fasada z dekorativnimi blendami v ometu, ki oblikovno izvirajo iz arhitekturnega snovanja zgodnjega baroka. V obnovljeni dvonadstropni stavbi so zdaj stanovanja, ob njej pa ostanki nekdanjega parka.

Dolina mlinov se nahaja pod hribom Temnjak, kjer je včasih delovalo kar 7 mlinov, ki so mleli za domače potrebe ali pa za dodatni zaslužek.
Najbolj ohranjen je zgornji Vovkov mlin, ki šteje več kot 450 let. V preteklosti je mlel žito za potrebe dobrnske gospoščine iz Kačjega gradu. Mlin so leta 2007 obnovili. Je večinoma lesen in ima še ohranjene stope, ki so prava redkost pri nas, saj je poleg teh samo še en tak primerek v Sloveniji.

Nedaleč stran od graščine Gutenek (dvorec Dobrnica) proti Hudičevem grabnu se nahaja jama Ledenica – v preteklosti imenovana Bierkeller. Ob cesti je lepo označeno, kako priti do nje. V kamniti strmini so v daljni preteklosti naravno jamo apnenčastega izvora razširili in spremenili v skladišče ledu za hlajenje piva iz pivovarne v graščini Dobrnica. Kasneje je služila za skladišče in hladilnico pijač. V zimskih mesecih so vanjo spravljali led, ki so ga dobivali v bližnjih ribnikih; ta se je obdržal vse tja do konca poletja.

Marijina cerkev Dobrna je danes osrednji sakralni objekt Dobrne, nekdaj pa je cilj številnih romarjev od blizu in daleč. V baročnem stilu, ki se je na podeželju ohranil tudi v prvi polovici prejšnjega stoletja, je bila 1844. leta na ruševinah stare pozidana sedanja cerkev. Cerkveni obok prekrivajo freske Tomaža Fantonija, v stavbi pa so ohranjeni trije marmorni nagrobniki, med njimi tudi nagrobnika Matija in Margarete Gačnik, iz rodu dobrnske gospode, ki sta za Dobrno še danes simbol nekdanjega razcveta in veljave.
Pozlačena plastika Marijinega vnebovzetja v niši za velikim oltarjem je iz leta 1740 in še iz stare cerkve. Zanimiv je tudi krilni oltar iz nekdanje graščinske kapele in čeprav ni v celoti originalno delo, ga krasijo originalne slike svetnikov iz 15. stoletja.

Izvor Cerkve Sv. Miklavža je poznogotski, v virih je prvič omenjena leta 1567, strokovnjaki so jo ocenili kot starejšo in jo postavljajo v sam začetek 16. stoletja. Cerkvica je preživela turške vpade in protestantizem. Že zunaj nas preseneti nagrobni relief rimskemu vojščaku druge italijanske legije Avreliju Viktorju iz tretjega stoletja, ki je vzidan v njeno južno steno. Zanimivi pa so prav tako kamniti renesančni kip sv. Miklavža iz 16. stoletja v niši na zvoniku, razgibani veliki oltar v prezbiteriju iz 1. polovice 18. stoletja ter nič manj oltar sv. Frančiška Ksaverja iz leta 1770 v kapeli, poslikani s freskami iz svetnikovega življenja. Tretji oltar je iz prejšnjega stoletja. V cerkvi so izredno lepi baročni svečniki in križev pot v olju, opremljen z napisi v bohoričici. Cerkev sv. Miklavža je najlepši kulturno – umetniški spomenik v okolici Dobrne. Streha, zvonik in zunanjščina cerkve so bili prenovljeni leta 1987.