Turistična ponudba v okolici

Pohodniki se odpravijo na 4 kilometre dolgo pot po gričevnati pokrajini do domačije Lamperček: 

Prihod na DOMAČIJO LAMPERČEK zaznamujeta mogočna stara lipa in kovana vrata z lovskimi motivi, kjer je vhod na kmetijo. Za obiskovalce je urejeno tudi veliko parkirišče ob glavni cesti. Ob prihodu skozi vhodna vrata se vam pogled odpre na neokrnjeno naravo, ki jo s svojo prisotnostjo popestrijo živali, ki se prosto sprehajajo po ograjeni kmetiji. Na približno 13 ha ograjeni površini lahko občudujete navadne jelene damjake in muflone. 

Največja posebnost izletniške kmetije je domačnost in neposreden stik obiskovalca z naravo in živalmi, ki jih je možno hraniti in mirno opazovati med pogovorom, klepetom ali malico. Vsebinsko vsebuje kmetija etnološki muzej, lovski muzej, večji pokriti družabni  prostor z zunanjim otoškim igriščem in  zunanjim igriščem namenjeno različnim športnim aktivnostim.

Čebelarstvo Krulec je 700 metrov oddaljeno od hotela Vita. Ob obisku boste izvedeli marsikaj koristnega in zanimivega o čebelarstvu in življenju čebel. Pri njih lahko kupite domač lipov, cvetlični, kostanjev, akacijev in mešani gozdni med, matični mleček, propolis – zadelavina, čebelji vosek, sirup s smrekovimi vršički z medom. 
Po predhodni najavi je možna degustacija in nakup čebeljih izdelkov.

Pri Minki vam postrežejo s pestro izbiro domačih aperitivov (npr. borovničevec, orehovec, slivovka itn.), zeliščnih čajev, sokov, turško kavo in belim ali rdečim vinom. Če si ob tem zaželite še kaj za pod zob, vam z veseljem pripravijo narezek iz domačih suhomesnatih izdelkov. Te je poleg ocvirkov, paštet in različnih namazov mogoče kupiti tudi v njihovi trgovini. Poleg tega vas oskrbijo še z ozimnico (npr. čemaž v bučnem ali olivnem olju, vložene kumarice, mešana solata, slivova marmelada itn.), v poletnih mesecih pa vam je na voljo še sezonska zelenjava z domačega vrta. Trgovina obratuje vsak četrtek med 15.00 in 19.00 in petek med 10.00 in 14.00 uro.

Minko, po kateri je izletniška kmetija dobila svoje ime, gostje od blizu in daleč najbolj poznajo po izjemno pestri ponudbi različnih slaščic. Ob predhodnem naročilu vam pripravi vse, od jabolčnega ali skutnega zavitka, gibanice, sladkih skutnih štrukljev, do medenjakov, mešanega čajnega peciva, potice in še marsikaj. Ob sobotah dopoldne se lahko z Minkinimi dobrotami okrepčate na tržnici poleg občinske stavbe v središču Dobrne, kjer vam občasno ponudijo še kakšno novost, pripravljeno po trenutnem navdihu.

Kmetija Marovšek leži na obronkih Paškega Kozjaka v Brdcah nad Dobrno in nudi možnost preživljanja prostega časa v naravnem okolju podeželja, spoznavanja rastlinskega in živalskega sveta ter življenja in dela na kmetiji, predvsem pa organiziranja raznih srečanj, piknikov, družabnih dogodkov in prireditev. Stara kmečka klet, preurejen stari hlev in kovačnica so vsebinsko povezani v pristno domače okolje primerno za piknik in druge prireditve. Na razpolago so urejene sanitarije, pokriti prostor s cca 100 sedeži, priročna kuhinja ob zunanjem kaminu in kmečki peči, pitna mrzla in topla voda ter elektrika.

V nekdanjem gospodarskem poslopju Term Dobrna – topliškem kozolcu – je urejena pestra zbirko predmetov, ob katerih se nam pred očmi odvijejo prizori iz življenja in dela naših prednikov. Razstavljena so orodja domačih obrti, kot so čevljarstvo, krojaštvo, mlinarstvo, krovstvo, žganjekuha, kovaštvo, čebelarstvo in drugo. Za nekaj trenutkov pa se lahko preselimo v meščansko kuhinjo, črno kuhinjo, kmečko “hišo” z nabožnimi slikami, domačo kmečko izbo ali “štiblc”. Z zbirateljstvom se Jože Polenek, po domače Kotnikov Joža, ukvarja že več kot 10 let in je v tem času zbral lepo število predmetov, resnično vrednih ogleda.

Domačija Šumej v Brdcah nad Dobrno je ena redkih manjših kmetij na področju občine, ki je do današnjih dni ohranila del stavbne in kulturne dediščine naših prednikov. Najstarejši del domačije je črna kuhinja, kar dokazuje okence v dimnem delu črne kuhinje in detajli lesenih tečajev na vhodnih vratih. Ko vstopimo v hišo, se zdi, kot bi se čas že davno ustavil; v njej podoživimo način bivanja izpred tristo let.