Srce zdravilišča je termalni vrelec. Najdemo ga v srednjem delu Zdraviliškega doma. Površinsko je zajet v mnogokotni kamniti obod, ki ga pokrivajo prosojne ploščice, stikajoče se zgoraj v odrezanem piramidnem vrhu. Skozi ploščice opazimo rahlo penečo se vodo.
Voda je brez barve, duha in okusa. Ako se vznemiri, dobi mlečni videz. Ob vsakem letnem času ima temperaturo 36°C, ki se zelo dobro drži. Voda domnevno prihaja iz globine 1200 metrov, iz apneniških plasti, na katerih so se v poznejših geoloških dobah sesedale in oblikovale mlajše površinske tvorbe. Iz notranjosti privre voda domnevno v petih žilah. Ena je močnejša, štiri so šibkejše.
Iz zbiralnega vrelca je voda napeljana neposredno v bazen in marmornate kabine. Tik pod izlivom v bazen je na cevi zapornica, ki omogoča, da se voda lahko spelje v 12 marmornatih kopalnih kopeli. Nekoliko korakov pred izlivom v bazen je jašek, iz katerega se s pomočjo sesalke dobiva termalna voda za pitje. V zdraviliški bazen se izteka voda še iz štirih vrelcev, srednjega in treh manjših.
Termalni zdraviliški vrelec ima izredne fizikalnokemijske lastnosti, zaradi katerih ga lahko uporabljamo za zdravljenje mnogih obolenj. Termalno vodo v Dobrni, ki je ogljikovo kisla (3,4 % plinastega CO2), akroterma (35,4oC) z blagim radioaktivnim delovanjem in vsebuje vrsto anorganskih snovi, uporabljamo za termalno kopel (kabina, bazen) za smrečne in solne kopeli (2 do 3% NaCL), za močvirne kopeli ter za močvirne in fango obloge.
(iz knjige Janko Orožen, Dobrna, preteklost in sedanjost zdravilišča, kraja in okolice, 1975)
