Zdraviliški park in energijske točke

ZDRAVILIŠKI PARK

Urejanje zdraviliškega parka v Dobrni sega približno v leto 1820. Tedanji lastnik zdravilišča grof Franc Ksaverij Kajetan Dienersberški je takrat uredil kostanjevo alejo, ki je v ravni črti povezala Zdraviliški dom z naseljem Dobrna.

Severno od te osi so bila tedaj še kmetijska zemljišča, večidel v lasti domačina Novaka, ki je svojo kmetijsko dejavnost uspešno povezoval z gostinstvom in je sem redno privabljal zdraviliške goste, južno od osi pa se je trata zlagoma prelila v gozd. Med alejo in severno potjo, ki se je ob vznožju nizkih gričev vila proti Novakovini, je bila sprva še ravna, travnata površina, ki jo je prečkalo le korito tedaj še precej neugnanega Topliškega potoka, že v naslednjih desetletjih pa so v zdraviliški globeli pričeli nastajati novi parkovni nasadi. Parkovno so najprej urejali okolja vedno novih in novih zdraviliških stavb, že sredi stoletja pa so na parkovno os navezali organiziran sistem parkovnih nasadov.

Odločilna so bila leta 1847 in 1848, ko je upravo zdravilišča prevzel v svoje roke grof Hoyos. Takrat so v gozdu nad zdraviliškim potokom uredili obsežno mrežo poti z večjimi in manjšimi rondoji, v sedemdesetih letih pa, ko se je zdraviliški kompleks že razrasel skoraj do svoje današnje razsežnosti, so se drevesnim sestojem pridružili cvetlični parterji, tako zlasti tisti ob Hiši na trati in ob hotelu Švicarija.

V nadaljnjem razvoju parka srečujemo vedno bolj poudarjeno željo po kombiniranem sistemu komunikacij. Drevesne skupine se dopolnjujejo z združbami okrasnega grmičevja in cvetličnih nasadov, nekdanja barvna monohromija s prevladujočo zeleno barvo se spremeni v pisano paleto cvetličnih preprog, z izbranimi akcenti plodov drevesnih in grmičastih sestojev pred vse obvladujočo kuliserijo stoletnih dreves.

Ljubitelju narave ponuja sprehod skozi dobrnski park zaradi raznolikega rastja in to predvsem dreves, v vsakem letnem času neslutena doživetja. Poleg divjega kostanja, ki povsod prevladuje, so tu še jesenolistni javor, breza, cigarovec, pacipresa, rdečelistna bukev, srebrna smreka, platana, beli topol, cer, dob, tisa, ameriški klek, hiba, čuga itn. Veliko je tudi vsakdanjega domačega drevja, nekaj pa je dreves, na katere velja posebej opozoriti. Beli topol blizu Zdraviliškega doma ima obseg debla 515 cm in je uvrščen na tretje mestu med doslej znanimi topoli v Sloveniji, nič dosti pa ne zaostajata za njim platana ob hotelu Švicarija z obsegom 464 cm in pacipresa sredi parka z obsegom 280 cm. Dovolj lepot, da navdušijo tudi najbolj razvajenega ljubitelja urejene narave.

(iz knjige Dobrna Ivana Stoparja, Motovun 1986)
 

ENERGIJSKE TOČKE

Terme Dobrna se nahajajo na področju energetskega parka, katerega energijske točke lahko blagodejno vplivajo na psihološko stanje in občutenje kot tudi na odpravo težav in nekaterih bolezenskih stanj.
Svetujemo vam, da se sprehodite po našem parku in spremljate občutke energij v našem energetskem prostoru. Vpliv elementov zaznavamo ob zadrževanju na določenih prostorih na petih energetskih točkah.

Energetske točke smo označili v zemljevidu. Blagodejne učinke posameznih točk na vaše telo in čustva, smo povzeli v opisu.