Zgodovinske znamenitosti

Kako so živeli dobrnski baroni

Spoznajte začetke zdraviliškega kraja in doživite Dobrno kot jo je poznala dobrnska gospoščina vse od 13. stoletja dalje. Obiščite njihove gradove, dvorce in vile. Spoznajte kako so živeli, kje se je zanje mlela moka in kje so hladili pijačo.

TERMALNI VRELEC

300 m
4 min

Zdravilno termalno vodo na Dobrni so poznali že Kelti in Rimljani, o čemer pričajo najdbe iz tega obdobja. Zanjo so vedeli tudi slovenski naseljenci, saj so zgornje naselje kraja poimenovali Toplice. Prve uradne zapise o Dobrnskih toplicah in termalnem vrelcu pa gre zaslediti v letu 1403.
Še danes ohranjeni vrelec, se nahaja v najstarejši stavbi, v Zdraviliškem domu. Z minerali bogata termalna voda prihaja iz globine 1200 metrov. Iz zbiralnega vrelca je voda speljana neposredno v 12 marmornatih kopeli, ki so se v svoji prvotni obliki iz leta 1874, ohranile vse do danes in predstavljajo znamenitost, zaradi katere se je tukaj vredno ustaviti. Kopanje v termalnih kopelih nudi najbolj pristno obliko sprostitve in ohranjanja zdravja. Ker voda pokrije telo z drobnimi zračnimi mehurčki, deluje na telo osvežujoče, toplotni učinek pa telo sprosti in učinkuje zdravilno. Koža bo po kopeli svilnato mehka.
Termalna voda je primerna tudi za vsakodnevno pitje.

Opis poti    

Zdraviliški dom s termalnim vrelcem se nahaja na koncu zdraviliškega parka, v neposredni bližini Hotel Park. Vrelec si lahko ogledate vsak dan, v času obratovanja termalnih kopeli.

KAČJI GRAD

3 km
40 min

 

Samo bogata domišljija nam lahko iz ostankov ruševin pričara življenje na gradu, ki je bil dolga stoletja sedež dobrnske gospoščine. Zgrajen je bil pred letom 1257, na griču nad naseljem Lokovina. Grajska gospoda se je v gradu izmenjavala vse do leta 1772, ko je grad močno poškodoval potres in ni bil več varen za bivanje. Po domače ga imenujejo Kačji grad, po nekdanjem lastniku Matiju pl. Gačniku, ki je tam prebival v 17. stoletju.

 

Opis poti    

Izpred hotela Vita se odpravite proti centru Dobrne, kjer v krožnem križišču zavijete desno in pot nadaljujete mimo gostišča 3glav, avtobusne postaje, do križišča, kjer zavijete desno v smer Lokovina. Pot nadaljujete po rahlo vzpenjajoči se asfaltni cesti in na tretjem križišču zavijete levo. Pred vami se že odpira pogled na bližnji grič, kjer so ruševine nekdaj mogočnega Kačjega gradu. Vse do vznožja hriba vas vodi asfaltirana cesta. Naprej sledite oznakam.

NOVI GRAD

1 km
20 min

Dvorec – graščina Novi grad, nekdaj Neuhaus, ima bogato preteklost. Lastnik Franc Ksaver Dienersberg si je v ravnini pod Kačjekom zgradil Novi grad. Dvorec, ki nima posebnega sloga, je obdan z lepim parkom, je pa objekt vreden ogleda. Pred njim stoji antični lev, pripeljan z gradu Ranšperg. V 2. polovici 19. stoletja so dvorcu prizidali stolpiča in dodali leseno okrasje. Po vojni je bila stavba namenjena vojnim sirotam, danes pa je v njej Zavod za usposabljanje in varstvo Dobrna.

Opis poti    

Izpred hotela Vita se odpravite proti centru Dobrne, kjer v krožnem križišču zavijete desno in pot nadaljujete mimo gostišča 3glav, avtobusne postaje do križišča. Pred vami se že bohoti lep park in poslopje Novega gradu. V bližini gradu so se ohranila še nekatera stara gosodarska poslopja.

GRAŠČINA DOBRNICA – GUTENEK

2,3 km
30 min

Graščino Dobrnica, ki se je nekdaj imenovala Gutenek, so pozidali verjetno v 17. stoletju. Imela je značaj dvorca, ki mu je pripadala tudi manjša posest. Njen prvi znani lastnik je bil leta 1650 Ehrenreich pl. Hohenwart. Sledili so mu Leopold Raumschü s Šeneka in drugi. Leta 1822 jo je kupil tedanji lastnik dobrnske gospoščine in toplic, Kajetan baron pl. Dienersberg. Leta 1851 jo je prevzel Franc Anton grof pl. Kolovrat - Liebsteinsky in jo preuredil v pivovarno, eno najstarejših v Sloveniji. Pozneje so se v Dobrnici še večkrat menjali gospodarji, med obema vojnama pa je bilo tu zdravilišče. Zanimiva je njena fasada z dekorativnimi blendami v ometu, ki oblikovno izvirajo iz arhitekturnega snovanja zgodnjega baroka. V obnovljeni dvonadstropni stavbi so zdaj stanovanja, ob njej pa ostanki nekdanjega parka.

Opis poti    

Izpred hotela Vita se odpravite proti centru Dobrne, kjer v krožnem križišču zavijete levo ter pot nadaljujete ob glavni cesti proti Hudičevemu grabnu. Na razcepu ceste za Klanc in Zavrh stoji graščina Dobrnica.

DOLINA MLINOV

3,5 km
50 min

Dolina mlinov se nahaja pod hribom Temnjak, kjer je včasih delovalo kar 7 mlinov, ki so mleli za domače potrebe ali pa za dodatni zaslužek.
Najbolj ohranjen je zgornji Vovkov mlin, ki šteje več kot 450 let. V preteklosti je mlel žito za potrebe dobrnske gospoščine iz Kačjega gradu. Mlin so leta 2007 obnovili. Je večinoma lesen in ima še ohranjene stope, ki so prava redkost pri nas, saj je poleg teh samo še en tak primerek v Sloveniji.

Opis poti    

Pot uberete od središča Dobrne proti Celju in na označenem razpotju zavijete desno, proti posesti Novi grad. Pot vas vodi naprej do ohranjenih razvalin Kačjega gradu in po asfaltirani cesti do mlinov ob Temnjaškem vrelcu. Vovkov mlin boste našli severno od stanovanjske stavbe Lokovina 36, stoji na desnem bregu potoka. Lastniki mlina vam po predhodnem dogovoru pokažejo tudi njegovo notranjost.
Od kmetije Vovk pojdite ob potoku navzgor in potem s pomočjo markacije po gozdni poti do Loke. Pot nazaj lahko izbirate: po asfaltni cesti skozi gozd do kmetije Božnik in od tam do Zdraviliškega doma ali pa pri kmetiji Čerjak zavijete na gozdno cesto do naselja Klanc in potem naprej proti Dobrni.

Kontakt    

Vovkov mlin
T: 035 890 194

JAMA LEDENICA

2,8 km
40 min

Nedaleč stran od graščine Gutenek (dvorec Dobrnica) proti Hudičevem grabnu se nahaja jama Ledenica – v preteklosti imenovana Bierkeller. Ob cesti je lepo označeno, kako priti do nje. V kamniti strmini so v daljni preteklosti naravno jamo apnenčastega izvora razširili in spremenili v skladišče ledu za hlajenje piva iz pivovarne v graščini Dobrnica. Kasneje je služila za skladišče in hladilnico pijač. V zimskih mesecih so vanjo spravljali led, ki so ga dobivali v bližnjih ribnikih; ta se je obdržal vse tja do konca poletja.

Opis poti    

Izpred hotela Vita se odpravite proti centru Dobrne, kjer v krožnem križišču zavijete levo ter pot nadaljujete ob glavni cesti proti Hudičevemu grabnu. Na razcepu ceste za Klanc in Zavrh, boste šli naravnost mimo graščine Dobrnica. Nadaljujte pot do smerokaza za jamo Ledenico. Od smerokaza do jame boste morali peš.

MARIJINA CERKEV DOBRNA

250 m
5 min

Marijina cerkev Dobrna je danes osrednji sakralni objekt Dobrne, nekdaj pa je cilj številnih romarjev od blizu in daleč. V baročnem stilu, ki se je na podeželju ohranil tudi v prvi polovici prejšnjega stoletja, je bila 1844. leta na ruševinah stare pozidana sedanja cerkev. Cerkveni obok prekrivajo freske Tomaža Fantonija, v stavbi pa so ohranjeni trije marmorni nagrobniki, med njimi tudi nagrobnika Matija in Margarete Gačnik, iz rodu dobrnske gospode, ki sta za Dobrno še danes simbol nekdanjega razcveta in veljave.
Pozlačena plastika Marijinega vnebovzetja v niši za velikim oltarjem je iz leta 1740 in še iz stare cerkve. Zanimiv je tudi krilni oltar iz nekdanje graščinske kapele in čeprav ni v celoti originalno delo, ga krasijo originalne slike svetnikov iz 15. stoletja.

Opis poti    

Prekrasen pogled na Marijino cerkev se vam razprostira iz bazenskega kompleksa v hotelu Vita. Za krajši sprehod, je pot do Cerkve Marijinega vnebovzetja, zelo primerna.

CERKEV SV. MIKLAVŽA

2 km
30 min

Izvor Cerkve Sv. Miklavža je poznogotski, v virih je prvič omenjena leta 1567, strokovnjaki so jo ocenili kot starejšo in jo postavljajo v sam začetek 16. stoletja. Cerkvica je preživela turške vpade in protestantizem. Že zunaj nas preseneti nagrobni relief rimskemu vojščaku druge italijanske legije Avreliju Viktorju iz tretjega stoletja, ki je vzidan v njeno južno steno. Zanimivi pa so prav tako kamniti renesančni kip sv. Miklavža iz 16. stoletja v niši na zvoniku, razgibani veliki oltar v prezbiteriju iz 1. polovice 18. stoletja ter nič manj oltar sv. Frančiška Ksaverja iz leta 1770 v kapeli, poslikani s freskami iz svetnikovega življenja. Tretji oltar je iz prejšnjega stoletja. V cerkvi so izredno lepi baročni svečniki in križev pot v olju, opremljen z napisi v bohoričici. Cerkev sv. Miklavža je najlepši kulturno – umetniški spomenik v okolici Dobrne. Streha, zvonik in zunanjščina cerkve so bili prenovljeni leta 1987.

Opis poti    

Izpred hotela Vita se odpravite proti centru Dobrne, kjer v krožnem križišču zavijete levo ter pot nadaljujete mimo starega zidanega vhoda v park nekdanje Vile Ružičke. Na mostu čez potok Dobrnica se vam že odpre pogled na cerkev Sv. Miklavža. Pot nadaljujete naravnost po cesti, ki se počasi vzpenja, do vrha, od koder se vam razprostira pogled v dolino Dobrne in na hribovje, ki obdaja Socko in Vitanje.